Matevž Vuga je prejemnik nagrade Slovenskega logističnega združenja, hkrati pa direktor logistike v podjetju Big Bang. Nagrado si je prislužil za projekt prenove skladišč v Sloveniji in na Hrvaškem in posledično uvedbo številnih novosti. A kot poudarja sam, je zanjo zaslužna celotna njegova ekipa.
Kaj za vas pomeni nagrada Logist leta?
Predvsem je to potrditev, da smo naredili zelo dobro zgodbo. Big Bang primarno seveda ni logistično podjetje, ampak trgovsko podjetje, ki želi ponuditi ljudem celotno izkušnjo. Torej, da dobijo v pravem času svoj artikel, ki ga kupijo, bodisi preko spleta, bodisi osebno v trgovini, hkrati pa je storitev nakupa in dobave izvedena na najvišjem nivoju. Priznanje je torej dokaz, da smo na tem področju v zadnjih letih naredili velik korak naprej.
Moram poudariti, da pri uvajanju sprememb nismo izdatno vpletali zunanjih partnerjev, ampak smo večino znanja porabil iz lastne hiše, kar je ogromen uspeh. Motivirali smo ekipo za to, da so se čim bolj vključili. In na koncu to priznanje ni priznanje Matevžu Vugi, ampak je to priznanje ekipi logistike Big Bang.
Je pri tem sodelovala zgolj slovenska ekipa podjetja Big Bang, ali tudi hrvaška podružnica?
Na začetku je bila to slovenska ekipa. Ko pa smo lansko leto začeli širiti naše dejavnosti na Hrvaškem, pa smo tudi tam prepoznali določene posameznike, ki so pokazali več znanja, izkušenj in motivacije, ter jih pritegnili k projektu. S svojim doprinosom so tako pomagali razvijati projekt tam, hkrati pa so izboljšali določene procese tudi v Sloveniji. Nekako po principu »več glav več ve«.
Najprej smo v popolnoma prenovili skladišče v Celju, ter postavili procese do temeljev, da je funkcioniralo samostojno in brez anomalij. Hkrati smo začeli razmišljali o tem, kako bomo na isti princip zgradili skladišče v Zagrebu. Sistem za zbiranje in upravljanje naročil (OMS), sistem za upravljanje skladišča (WMS) in paketni modul so tako v obeh skladiščih praktično enaki oziroma zelo podobni. To pomeni, da se procesi prepletajo, razlike pa se kažejo zaradi različne strukture skladišč. Jasno pa je, da se je logika iz slovenskega razširila v hrvaško skladišče.
Katere pa so potem razlike med celjskim in zagrebškim skladiščem?
Predvsem je razlika v tem, da uporabljamo dva različna ERP sistema, torej dve različne bazi, iz katerih črpamo podatke in dve različni bazi. V Sloveniji tako lahko recimo zaključujemo delne naloge, na Hrvaškem pa morajo biti nalogi oziroma naročila ob zapiranju izpolnjena v celoti, preden se ustvarijo potrebni dokument.
Druga razlika je ta, da je celjsko skladišče narejeno tako, da se na eni strani skladišče prevzema, potem se naredijo neke dodelave v skladišči, pripravi blago, zapakira in izda. Hrvaško skladišče ima vhodne in izhodne rampe na isti strani, kar terja več dela na področju upravljanja skladišča, več usklajevanja, vseeno pa ne gre za veliko težavo.
Katere pa so največje oziroma najpomembnejše novosti, ki ste jih uvedli v prenovi skladišč?
Najbolj sem ponosen na uvedbo avtomatskih poličnih omar Modula, s katerimi smo pospešili izdajanje drobnih artiklov. Medtem ko navaden komisionar na dan v povprečju naredi okoli 175 premikov (izdaj, prevzemov ipd.), lahko zaposleni z novimi moduli naredi kar 286 dotikov na uro oziroma med 1.100 in 1.300 dotiki vsak dan, neprimerno več kot prej. Druga pomembna novost je uvedba paketnega modula, za katerega razvoj je v celoti zaslužen naš izvršni direktor Robert Sraka.
Ta paketni modul dejansko se povezuje z vsemi zunanjimi izvajalci, kot so Milšped, Intereuropa, Pošta Slovenije, Hrvaška pošta in tako naprej. Preko spletne povezave izmenjujemo podatke o paketih, njihovo stanje pa nenazadnje po zaslugi te storitve lahko spremljajo tudi stranke.
Omenili ste, da sedaj lahko naredite več dotikov naenkrat. Kaj to pomeni za potrošnika? Koliko hitreje dobi naročene izdelke in koliko so posledično nižji stroški skladiščenja? Nenazadnje ste v zadnjem letu za 15 odstotkov povečali dodano vrednost na zaposlenega. Tako je dodana vrednost je zrasla na račun rasti segmenta regalne tehnike. Kot vemo so televizijski sprejemniki vse širši, hladilniki vse višji, izdelki so vse večji. Skladišče mora imeti zato povsem drugačne specifikacije, kot pred desetimi ali 15 leti.
Stare in nezanesljive viličarje smo zamenjali z novimi in jih skupaj s proizvajalcem Jungheinrich prilagodili tako, da najbolje ustrezajo našim zahtevam. Nekoliko smo namreč zaobšli standarde komisioniranja in naredili svojo različico komisioniranega viličarja, ki nam najbolj ustreza.
S tem smo zmanjšali tudi število premikov iz rezervnih mikrolokacij na komisionirne mikrolokacije, kar pomeni, da smo število premikačev iz štirih zmanjšali na dva. Preostala delavca lahko razporedimo na druge lokacije. Hkrati nabiranje poteka precej hitreje, saj smo lahko do sedaj na eni mikrolokaciji imeli le en izdelek. Zdaj nam sistem omogoča, da imamo lahko več artiklov na isti mikrolokaciji.
To nam še posebej koristi pri pripravi drobnega materiala, kot so ure, telefoni, miške in podobno. Vse te izdelke lahko shranimo na eni lokaciji, kar povečuje izkoriščenost skladišča, ga skompresira, s tem pa nam da več prostora za druge izdelke. Že omenjeni Moduli oziroma avtomatske vertikalne omare nam nato omogočajo, še posebej ob kakšnih prodajnih akcijah drobnih izdelkov, da naenkrat pripravljamo, komisioniramo in nabiramo izdelke za 24 strank in ne za vsako posebej.
Omenili ste nove viličarje. Govorimo o klasičnih, ali avtonomnih viličarjih?
Tukaj bom povzel gospoda Cedilnika (dr. Marko Cedilnik, vodja logistike pri Mercatorju), ki je v nekem intervjuju dejal, da je potrebno avtomatizirati tam, kjer je potreba po avtomatizaciji. Mi v trenutnih razmerah, nimamo potrebe po dodatni avtomatizaciji. Še vedno je namreč ogromno artiklov, ki jih je potrebno ročno nabrati. Njih spekter je namreč zelo raznolik, enako tudi embalaža, zato je ročno nabiranje edina rešitev. Zato pa moramo vedeti, kaj je naša dodana vrednost, ko bo nastopila avtomatizacija.
Moja želja je na tem področju je, da bi v naslednjih dveh, treh letih postavili avtomatiziran sistem pakiranja. Ta sistem bi blago, ki je že prišlo na izhodno rampo zbral na kup, naredil konsolidacijo in naredil en paket. To bi bilo relativno enostavno, saj že sedaj vemo, za katero stranko pripravljali paket, imamo pa tudi podatke o paketu in lokaciji dostave, ki so na nalepkah s podatkovno matričnimi kodami.
Ob tem velja z vidika komisioniranja omeniti, da smo skladišče razporedili po conah, glede na tip blaga: bela tehnika, televizorji, audio-video in podobno, kjer so največji izdelki. Sledi področje z manjšimi produkti, malimi gospodinjskimi aparati in tako dalje, do manjšega pribora. Glede na cono oziroma velikost izdelkov nato izberemo ustreznega viličarja in nabiramo blago ter ga dostavimo na izhodno rampo, kjer se priprav paket.
Kako velik finančni zalogaj pa je bila prenova skladišča?
V prenovo celjskega skladišča smo se podali z lastnikom objekta, ki je bil tudi nosilec investicije v regalno tehniko. Naši stroški se medtem gibajo okrog pol milijona evrov.
Umetna inteligenca, ali se je pri vas že poslužujete?
Na področju logistike še ne, se pa z njo že ukvarjajo kolegi v marketingu in na področju IT rešitev. Imamo pa željo po samovozečih vozilih, samovozečih robotih, kjer za premikanje ne bi bilo potrebe po človeški delovni sili. Gre predvsem za ponavljajoče se procese dela oz. premike blaga. Seveda pa bi človek še vedno ostal prisoten, predvsem za rokovanje z atraktivnimi in delikatnimi izdelki, katerih vrednosti so lahko zelo visoke?
Kaj pa umetna inteligenca na področju flotnega upravljanja dostavnih vozil?
To je korak, ki ga še moramo narediti. Zaenkrat se osredotočamo predvsem na skladiščni del. Naslednji korak pa je optimizacija vozil in dostava do končnega kupca. Ekipa se na tem področju trudi za vzpostavitev optimalnih pogojev za najhitrejšo dostavo v okolici mest, kjer imamo centralna skladišča, stranki naročeno blago dostavili v roku treh ur. Transportni modul še moramo pripraviti, res pa je, da tam umetna inteligenca pride še bolj do izraza, kot pri avtonomnih robotih.
Pred časom ste uvedli tudi Big Bang tržnico. Kako se jo obnese, kakšni so rezultati?
Odlično! Mi za določene dobavitelje urejamo tudi logistiko. To pomeni, da dobavitelj zbere vsa naročila, jih pošlje k nam, mi pa jih nato dostavimo do kupcev. Spet drugi za ta proces poskrbijo sami, z lastno dostavo ali preko pošte in drugih partnerjev. Tržnica je velik doprinos, predvsem na področju prodaje, ker lahko stopimo iz teh kalupov, ki smo jih poznali v Big Bangu in praktično prodajamo še precej več različnih izdelkov, tako rekoč vse.
Izziv oziroma težavo, ki jo vidim pri tem pa je, da dosti tistih, ki naročajo preko spleta, še ne poznajo koncepta tržnice. In ker ne preberejo, kdo je dobavitelj izdelka oziroma kdo je dejanski pošiljatelj, zato se z vprašanji glede dostave in podobnega obračajo na nas, mi pa jih potem usmerjamo naprej. Ljudje bi torej morali storitev bolje spoznati.
Kako pa se to pozna na vaši spletni strani, imate morda več obiska, več naročil?
Seveda je to gre eno s drugim. Če kupujete nov iPhone in zanj želite zaščitni ovitek, ki ga Big Bang nima, ima pa ga ponudnik na tržnici, je to uspeh za vse. Mi namreč nismo izgubili prometa, smo pa dobili nov obisk na naši spletni strani, kar vodi k prepoznavnosti naše znamke. Šteje pa vsak klik, morda ne prvi, verjetno pa kak naslednji, ko se bo stranka odločila za nakup izdelka pri nas. Stranka bo namreč brskala dalje in našla izdelek, ki ga potrebuje in ga doda v košaro k osnovnemu izdelku.
Poudariti pa moram, da se veliko ljudi še vedno odloča za klasične nakupe. Predvsem si želijo potrditev, da je izdelek, za katerega so se odločili, dober. Iz lastnih izkušenj sicer vem, da se naši prodajalci potrudijo za to, da bi kupca zadržali, ali s kakšno dodatno storitvijo, popustom in podobno.
Nekoliko bolj splošno vprašanje: kako vpliva trgovinska vojna na vas?
Sam menim, da če ne bo prišlo do nekih bistvenih sprememb cen, za končnega potrošnika, sprememb razen naslovov v časopisih in na spletu ne bo. Dokler trgovci ne bodo dvigovali cen, hkrati pa bodo na trgu alternative – četudi ne kitajske – hudega vpliva na potrošnike ne bo. Dolgotrajna vojna pa bi vseeno lahko prinesla dvig cen, ki bi vodilo k bolj premišljenim nakupom, k temu, da ne bi recimo vsako leto kupovali novega mobilnega telefona.
Seveda pa bo situacija težavna za določen segment ljudi, ki so na pragu revščine ali celo pod njim in težko pridejo skoti mesec.
Če izhajam iz vašega odgovora, lahko potem pričakujemo umirjanje potrošnje in porast prodaje izdelkov, narejenih lokalno ali v bližnjih državah?
Tega so vsi želimo. Spadam med tiste, ki si želimo in upamo, da bomo imeli v prihodnje več tovarn, oziroma, da bomo več stvari proizvajal sami in da bo uvoza čim manj. Da je to pozitivno, se vidi že pri hrani. Slovenci smo tukaj še kot dobri: imamo sicer ogromno hrane iz uvoza, hkrati pa v veliki meri prisegamo tudi na domače produkte. V tujini pa lahko vidimo, da je ljudem popolnoma vseeno, kaj dajejo vase.
